The nutria song

Am conjuring poems, because, well, it's challenging. This one doesn't rhyme, cause apparently rimes are way out this century :D This one is Slovenian, so - bummer.

Sprehod ob reki;
Po imenu poznam že vso perjad in vse
Večje kosovne odpadke.
Po odzivih poznam vse pse
In vse njihove lastnike, hočeš-nočeš.
Redko me kaj preseneti,
Zato pa se tu tako rada sprehajam,
Odklapljam od preostalega sveta,
Naj se moja rita malo razmiga.
Naj se računalnik malo ohladi.
Najhuje, kar se mi lahko zgodi je to,
Da me pes ne uboga.
Všeč mi je takšno razmerje.
In nato…
In tedaj…
Brez opozorila…
(Ne, ni bil visoki, temni tujec.)
Obstanem, otrpnem, pes ne ve, ali
Naj napade ali je Božič?
Gleda vame par očesc, par rdečih zob,
Brki taki, kot bi razgnalo kolut laksa
Za lovljenje morskih psov.
Tačke ko pri kuni spredaj, zadaj pol od race,
Kožuh zimski, kot na ruski padli grofici,

Če bi čez rep peljal valjar, bi bil bober...

Karkoli je, je večje od beagla.
Ima pa rado pasje brikete.
In plavanje med ledom in čvek gosi.
In kako zelo sem vesela, da me nihče ni opazil,
Mene, neustrašne pustolovke,
Neuničljive popotnice,
Svetovljanke , ljubiteljske zoologinje,
Kako sem psu skočila v naročje,
Ko sem mislila, da se nama bliža Godzila podgana.
Pa je bila samo zelo zen nutrija.
Mežik, mežik. Hvala za briket.
Pa lep dan še naprej.